The
Weekly message from the parish preist Very Rev. Risto Ristovski
12/14/2007
Dragi hristijani i moi mili parohijani,
Gospod tolku go vozljubi covekot,sto go isprati i svojot edinoroden
Sin, ta sekoj sto ke poveruva vo Nego, da ima zivot vecen. A,
zivotot vecen, dragi moi , se dobiva vo verata i delata nasi,
koi ni zapoveda nasiot Spasitel da gi pravime.
Tokmi zatoa ni se rodi i nasiot Spasitel, Gospod Isus Hristos,
za da ne nauci sto treba da pravime "ta nikoj da nema izgovor
za svoite greovi"
Zatoa, vo ovie Bozikni denovi, zvezdata patevodilka na mudrecite,
neka svetne i vo nasite srca za i vo nas da se rodi Gospod,
pa prosveteni so negovata svetlina, da staneme i nie sinovi
Bozji.
Cestitajki vi go na site vas Rozdestvoto Hristovo, vi posakuvam
mir i blagoslov od Bga i ve pozdravuvam so najradosniot pozdrav,
HRISTOS SE RODI!
HRISTOS SE RODI
Hristos se rodi
vo nov zivot ne vodi.
So polnota i radost,
vo vecna rajska mladost.
Na bolnite zdravje im nosi,
nivnite dusi so radost gi rosi,
Blagoslov na site ni dava,
neka e vecna Negovata slava.
Ako se falis samiot sebe, Bog nema da te pofali.
Baraj nauka koja ke te hrani i zacvrstuva vo verata Bozja.
Bitno e kakvi sme pred Boga, a ne pred lugeto.
Golema e naukata za da se bide mudar no pogolema e mudrosta
da se bide dobar.
Da ni e cestit Ilinden, temelot na nacionalnosta na Makedonskiot
narod.
Se nablizuva najgolemiot hristijanski praznik, Voskresenieto
Hristovo -Veligden. Od mojata dolgogodisna svestenicka praksa,
pokraj drugoto, nasite vernici gi interesira i od kade doaga
upotrebata na jajceto vo nasata religija, sto pretstavuva toa
kako simbol i zosto se bojadisuva tokmu so crvena boja?
Slobodno moze da se kaze deka kolku sto e staro hristijanstvoto,
tolku e i staro jajceto kako simbol vo nego. Vednas po Voskresenieto
Hristovo, edna zena, koja sto pokasno stanala i svetitelka,
a e narecena i ramna na apostolite ili prva zena apostol, a
toa e Marija Magdalena, koja go sledela Gospoda dodeka propovedal,
bila pod krstot zaedno so Presveta Bogorodica, a se udostoila
i prva da go vidi Voskresnatiot Spasitel, revoltirana od se
ona sto mu napravija na Gospoda, trgna na dolg pat. Otide vo
Rim i tamu se sretna so Rimskiot kesar Tiberij. Pozdravuvajki
se so nego taa mu dade crveno jajce vo rakata i go pozdravi
so pozdravot HRISTOS VOSKRESNA, vsusnost mu kaza za se sto nepravedno
napravi nivniot namesnik Pilat vrz Gospoda. Mu kaza za nepravednoto
sudenje, izmacuvanje i ismejuvanje, raspnuvanjeto, no mu kaza
i toa deka Hristos voskresna i deka taa licno go vide po voskresenieto,
ednas sama a vtoriot pat zaedno i so apostolite koga im se javi
na site. Carot Tiberij vnimatelno ja islusal. Vednas naredil
Pilat da se smeni od vlasta vo Erusalim i go premestil vo Galija,
kade sto i go zavrsil svojot zivot vo teska bolest vo koja duri
teloto mu se raspadnalo za vreme na zivotot, a od smrdeata sto
izleguvala od nego, nemalo i koj da mu pomaga vo negovite maki.
Od tuka poteknuva upotrebata na jajceto, no zosto bas jajce?
Prvo: jajceto ja simbolizira zemjata i znaci deka Gospod Isus
Hristos postrada i voskresna za site luge, a ne kako sto ucat
poedini sekti, samo za odreden broj na luge.
Vtoro:jajceto go simbolizira zapecateniot grob vo koj sto bilo
polozeno mrtvoto telo na Gospoda Isusa Hrista. I gledaj, od
nego izleze zivot. Grobot se otvori, Hristos Voskresna.
Treto:jajceto samo po sebe e mrtvo, no od nego izleguva zivot.
So inkubacija, od nego izleguva pile, zivo pile, kako sto Hristos
voskresna od grobot.
Crvenata boja, dragi moi, ja oznacuva krvta Hristova. Jajceto
ne se sara, tuku celo se bojadisuva so crvena boja, sto e uste
edna potvrda deka Hristos voskersna za site, za celiot svet,
za sekoj poedinec, koj go bara i go pazi zakonot negov, kako
sto i nie ke voskresneme.
Cestitajki vi go praznikot nad praznicite, Voskresenieto Hristovo,
na site vas, dragi posetiteli na nasata stranica, vi posakuvam
mirot Bozji da caruva vo vas i ljubovta Bozja da ve vodi vo
dobri dela. Toa e bogatstvoto nase "koe ni molec go jade
niti pak kradec go krade."
So lugeto miri se a so grevot karaj se.
Ne oprostuvaj si na sebe nisto sto si zgresil, a na drugite
prosti im se.
Hristijanskata pobeda se dobiva ne so osveta, tuku so krotost
i trpenie.
Brajte nauka koja ke ve pobeduva, hrani i zacvrstuva vo verata
Bozja.
Da se ucime so znaenje koe ke bide nerazdelno i na zemja i na
nebo.
C R K V A
Kolku e ubav Bozjiot dom,
vo nego nema da te ubie grom.
Vo nego angelska pesna se slusa,
ti ja gali i hrani tvojata dusa.
Vo nego narod od sekade se sobira,
od srcata nivni molitva izvira.
Vo nego sluzba ima i sega,
zatoa zloto daleku od nas bega.
ZA POSTOT
Denska e procka. Odkako si oprostivme eden so drug i pobaravme
nasiot Otec da ni gi prosti grevovite nasi, taka ocisteni treba
da prodolzime da ziveeme vo ostanatiot del od nasiot zivot.
Posebno cisti pak treba da se cuvame za vreme na velikoposnite
denovi, bidejki se pripremame za najgolemiot praznik nad praznicite,
praznikot na zivotot vecen-Veligden.
Toa ke go napravime samo ako ja pocituvame porakata na Majkata
Crkva, so post i molitva da se soedinime so Gospoda Isusa Hrista,
primajki go negovoto telo i krv, preku pricestuvanjeto.
Koga ke slusnete ili ke procitate za postot, ne plasete se od
nego kako od strasen vojvoda. Toj ne e strasen za nas hristijanite,
tuku za losite duhovi.
Postot e Bozja zapoved i poteknuva uste od rajot. Koga nasite
praroditeli Adam i Eva imale potreba da postat vo rajot, kolku
poveke nie koi ziveeme vo ovoj gresen i preljubodeen svet treba
da postime? Isto taka, postel Mojsej Bogovidec celi 40 dena
i 40 noki pred da gi primi Desette Bozji zapovedi.(2 Moj. 34.28)
Postel i svetiot prorok Ilija. Vo taa golema revnost, se udostoil
da ja vidi Bozjata slava.(3Car.16.4-13) Postel cel zivot i sveti
prorok i krstitel Gospodov Jovan preteca i se udostoil da Go
krsti Gospoda vo rekata Jordan.
I nasiot Spasitel Gospod Isus Hristos vednas posle krstevanjeto
postel 40 dena. Postele site scetiteli i taka so post i molitva
go pobedile svetot i grevot vo nego.
Vo Pravoslavnata Crkva ima poveke posti; ednodnevni, Bozikni,
Veligdenski, Petrovdenski i Bogrodicni. Ednodnevni se sekoja
sreda i petok. Postime vo sreda, poradi zagovorot na Juda da
go predade Gospoda, a vo petok, poradi toa sto vo toj den Gospod
Isus Hristos postrada za nas.
● Bozikniot post e vo znak na Raganjeto na Spasitelot na Svetot,
nasiot Gospod Isus Hristos.
● Veligdenskiot post ili svetata cetiriesetnica e vospostaven
vo Pravoslavnata Crkva, vo cest i slava na stradanjeto sto go
podnese za nas nasiot Gospod, Negovoto raspnuvanje, pogrebenie
i voskresenieto, so sto ja pobedi smrtta.
● Petrovdenskiot post e vospostaven vo cest na svetite Hriastovi
apostoli, koi ja rasseaa Bozjata blaga vest-evangelieto niz
celiot svet.
● Bogorodicniot post e vo cest na Preobrazenieto Gospodovo i
vo cest na Uspenieto na Majkata na nasiot Gospod Isus Hristos-Presveta
Bogorodica.
Odkako gi nabrojavme postite, sega da se zapoznaeme i so negovata
cel i sustina. Postot e oruzje vo duhovnata borba protiv podnebesnite
sili na lukaviot i negovite crni angeli.Postot isto taka e i
neophodno sredstvo na covekot kon duhovno sovrsenstvo. Toj-postot
e nadezna sila za davanje odpor vo duhovnata nemok i blagodatna
riznica za postignuvanje na krajnata i vrvna cel na hristijanskiot
zivot, svetost i spasenie vo Gospoda.
Sustinata pak na postot vo Pravoslavnata Crkv ne e umrtvuvanje
na teloto, tuku umrtvuvanje na grevot vo nego, zasto tokmu grevot
e pricina za smrtta na covekot. Preku postot nie ja zacvrstuvame
voljata koja mu dava moznost na duhot da vladee so teloto, a
ne teloto so duhot. Hristijaninot koga posti, treba da se odkaze
i da gi ostavi svetskite veselbi i zadovolstva. Da ne odi na
mesta kade sto moze da se soblazni i da zgresi, tuku pogolemiot
del od vremeto da go pomine vo Bogomislie i molitva.Svetiot
apostol i evangelist Mtej, veli vaka; 'A ti, koga postis, pomazija
glavata svoja i izmij go liceto svoe, pa da se pokazes pred
tvojot Otec, koj e vo tajnost i tvojot Otec, koj gleda tajno,
ke te nagradi javno'.(Mat.6.16-18)
Sveti Jovan Zlatoust pak veli vaka;' ako te napadnal losiot
duh, ti pokazimu go liceto na postot. Togas toj okovan vo okov
i vrzan kako so zelezni singiri, ke stane po nepodvizen i od
kamen, a osobeno pak koga ke ja vidi so postot i negovata sestra-molitvata.'
Zatoa samiot Gospod rece “Ovaj rod se isteruva samo so post
i molitva;.(Mat. 17.21) Zatoa namesto da se plasime od postot,
nie radosno da go ziveeme, a od nego neka se plasat losite duhovi.
Hristijaninot ako treba da se plasi, neka se plasi od prejaduvanje
i opivanje, zasto toa ni gi vrzuva cuvstvata i ne predava vo
ropstvo na strastite, koi vodat vo smrt. No, postot, neznaci
samo vozdrzuvanje od hrana i pijalok, tuku vozdrzuvanje i od
sekoj grev. Namesto losi, covekot treba da pravi dobri dela.
Ako vidi siromav, da mu dade mislostinja.Ako ima neprijatel,
da se smiri so nego, a na prijatelot pak da ne mu zaviduva.
Pravoslavniot hristijanin ne treba da posti samo so ustata (od
hrana) tuku i so ocite i usite, so nozete i so racete, ednostavno
so celoto negovo bitie. So ustata, da ne izgovara losi zborovi
i issmejuvanja. Zasto kakva polza imame, ako se vozdrzuvame
od hrana, a go jademe bratot svoj. So ocite, da ne gleda vo
sekojdnevnite i minlivi ubavini vo svetot, zasto toa e hrana
na ocite i mu preci na postot i spasenieto na dusata. asao nozete
da ne odi na bezzakoni mesta, kade sto mozat i racete da se
ogresat so pridobivanje na nespravedlivo bogatstvo, a toa nosi
vo srebroljubie, srebroljubieto vo smrt. Posti duri i so usite.
Ne slusaj ozboruvanja, kleveti i osudi. akaoj sme nie da mu
sudime na covekot? Zasto so kakov sud sudime so takov ke ni
se sudi. Zatoa, sekogas, a osobeno za vremena postot, da ne
postime vo kavgi i osuduvanje, vo zavid i navreduvanja, tuku
da mu prostime na sekogo, pa postot da ni bide duhovno rastenje,
majka na zivotot i vospituvac na teloto. Taka preku postot i
molitvata, pokajanieto i ispovedtta, ke mozeme da go primime
Boga vo svoite srca i ke si napravime dostojno zivealiste na
Duhot Bozji i Negovata milost vo nas. Tka pripremeni, mozeme
da zastaneme pred Svetata casa i da gi primime Svetite tajni.
Sveti Jovan Zlatoust veli vaka;' nikoj da ne veli; jas sum pokrien
so cad. Sovesta mi e polna so grevovi. Nosam tesko breme od
poroci i ne sum dostoen za taa trpeza. Tie denovi, pa i da se
pet, se dovolni da se ocistis od mnogute grevovi. Ako duhovno
se otreznis, ako pokajno se molis, ako si bodar bodar od se
srce ti ne gledaj sto vremeto e kratko, tuku nasocigi mislite
vo drugo; deka Gospod e milostiv i covekoljubiv. Ni nevitjanite
za tri dena uspeale da se oslobodat od Bozjot gnev i ni najmalku
ne im precela kratkotrajnosta na vremeto da projavat usrdie,
da pokazat pokajanie, da postignat se so pomos na covekolubiviot
Gospod. Bludniscata, koga pristapila kon Hrista, za eden mig
ja ostavila seta necistotija od sebe i koga Judeite negoduvale
protiv Hrista, bidejki i dozvolile da dojde pri Nego, Toj im
ja zatvoril ustata, a nejze i prostil. Zosto taka? Zatoa sto
bludnicata pristapila kon Hrista so srdecno raspolozenie, so
ognena dusa, so silna vera i se dofatila do svetite noze na
Gospoda, rasplela kosi, proleala solzi i izleala miro vrz Gospoda.
So ona so sto gi soblazni Judeite, so toa pridobi i pokajanie.
So ona so sto gi vozbudila pogledite na pohotlivite, so istoto
proleala obilno solzi. So tie kosi, so koi mnogumina vovlekla
vp grev, so tie taa gi istrila nozete na Gospoda. So toa miro
so koe gi privlekuvala dusite na tie sto gresele so nejze, so
nego taa obilno Go pomazala Gospod Isus Hristos. Taka i ti coveku,
so koe si Go razgnevil Boga, so istoto mozes i da go umilostivis.Si
go prognevil Gospoda so krazba? Umilostivi go so vrakanje na
ukradenoto, kako sto napravil i Zakhej. Ti si go prognevil Boga
so losi zborovi i navredi kon mnogumina, umilostivi go so molitvi
i so blagoslovuvanje na onie sto si gi navredil, a so blagodarnost
kon tie sto te sakaat. Za seto ova ne e potrebno mnogu vreme,
zasto ne od goleminata na denovite, tuku od kvalitetot na pokajanieto,
se raga spasenieto. Priopstuvanjeto na svetite tajni, vsusnost
e primanje na Carot nad Carevite vo svojata dusa, a kade Carot
pristapuva, tamu treba da ima cistota, srdecna ljubov, dlabok
mir, iskrena vera i predanost kako od sin. Togas i Carot e zadovolen
i slugata radosen.'
Radosta vo Boga da bide so site vas, vo site denovi od vasiot
zivot. Amin.
